🎧 dr. Polona Rosulnik: vse, kar morate vedeti o otroških zobeh

V tokratni epizodi je gostja Polona Rosulnik, doktorica dentalne medicine, ki zajame vse osnove, ki jih morate vedeti o zobeh svojega otroka. Skrb za otrokove zobe od samega začetka je ključnega pomena.

Poslušaj tudi na: Apple Podcasts | Spotify |  Google Podcasts

Kaj lahko naredimo v primeru nesreče, ko otrok izgubi mlečni ali stalni zob? 

To je vprašanje, ki se nam staršem občasno zastavi. Včasih se zgodi, da otrok med igro ali raziskovanjem nenamerno izgubi mlečni ali stalni zob. Kaj storiti v takšnih primerih? Ali je mogoče rešiti izgubljeni zob?

Da bi našli odgovore na ta vprašanja, smo se pogovarjali z zobozdravnico Polono Rosulnik, doktorico dentalne medicine. Pojasnila nam je, da je najpomembneje, da ostanemo mirni in se zavedamo, da takšne nesreče niso nenavadne pri otrocih, saj se radi plazijo, skačejo in padajo. Najpogosteje pride do izgube zob pri otrocih med prvim in tretjim letom starosti, ko so prizadeti prednji sekalci. V teh primerih se običajno poškodujejo mehka tkiva okrog zoba, včasih pa se lahko tudi zlomi zobna krona. V primeru, da se odlomi le majhen del zoba, je priporočljivo, da ga shranimo v tekočini kot je slina ali mleko, da ostane vlažen. Vendar pa je treba opozoriti, da je v redkih primerih lahko zob popolnoma odtrgan, skupaj s korenino in krono. V vsakem primeru je potrebno takoj poiskati pomoč zobozdravnika.

Ko se zgodi izguba zoba, je ključno, da zob ohranimo vlažen. Priporočljivo je, da ga shranimo v kozarčku s slino ali mlekom, saj tako zagotovimo vlažno okolje za preživetje celic na korenini zoba. Pomembno je tudi, da čim prej poiščemo zobozdravniško pomoč. 

Kako lahko starši pomagamo svojim otrokom, da razvijejo dobre zobne navade že v zgodnjem otroštvu?

Starši lahko otrokom pomagajo razviti dobre zobne navade že v zgodnjem otroštvu. Najbolj pomembno je, da otrokom vzpostavimo rutino umivanja zob dvakrat na dan po dve minuti, s uporabo zobne kreme. Prav tako je pomembno, da redno obiskujejo zobozdravnika, vsaj enkrat letno, priporočljivo pa je tudi obiske na 6 mesecev. S tem otrokom pokažemo odgovornost do zdravja zob in telesa.

V zvezi z umivanjem zob je priporočljivo, da odrasli umivajo otrokom zobe do vsaj šestega leta starosti. Po tem obdobju otroci že razvijejo določeno motorično spretnost in lahko sami čistijo zobe. Vendar pa je pomembno, da starši temeljito pregledajo otrokove zobe, še posebej na težko dostopnih mestih. Če opazijo kakršne koli težave, je pomembno, da obiščejo zobozdravnika.

Skrb za zobe dojenčkov

Priporočljivo je, da otroka peljemo na prvi informativni pregled že pri šestih mesecih starosti, ko se začnejo pojavljati mlečni zobki. Na ta način otrok spozna zobozdravnika in se navadi na to okolje, še preden se sooči s kakršnimi koli bolečinami ali težavami.

Priprava na prvi pregled je ključnega pomena. Otroka lahko spremljamo med pregledom, da mu zagotovimo dodatno varnost in mu pokažemo, da ni razloga za strah. Pomembno je, da se starši med seboj dogovorimo, kdo bo bolj pogumen in prisoten med pregledom, da otrok ne začuti strahu staršev. Zagotavljanje pozitivnega odnosa in navajanje na redne preventivne preglede je ključnega pomena za ustno higieno otrok.

Otroške zobne kreme s fluorom: da ali ne?

Najpogostejši problemi z ustno higieno in nego zob pri otrocih so povezani z nepravilno čiščenjem zob. Otroci pogosto zobe čistijo na površen način ali pa so prepuščeni sami sebi. Pomembno je, da otroka naučimo rutino čiščenja zob dvakrat na dan po dve minuti. Na začetku je lahko težko, vendar s potrpljenjem in vztrajnostjo bomo otroku pomagali razviti to rutino.

Stroka priporoča uporabe zobnih past, ki vsebujejo fluoride oziroma fluor, na mehki zobni ščetki. Pri otrocih od prvega zobka do 2. leta starosti uporabljamo zobno kremo, ki ima malo manj fluoridov, cca 1000 ppm, za eno riževo zrno. 

Po dopolnjenem 2. letu, do 6. leta starosti, lahko količino zobne kreme s 1000 ppm fluorida oziroma fluora, podvojimo na velikost graha.

Ko dobi otrok stalne zobe, pa lahko že uporabimo zobno kremo s 1450 ppm, po dolžini celotne zobne krtačke.

Ali je potrebno zobno pasto pri otrocih izpirati?

Pomembno je, da zobne kreme ne izpiramo, ampak jo samo izpljunemo. S tem, ko krema ostane na zobeh, preprečujemo nastanek zobnega kariesa.

Nasveti za premagovanje strahu pred obiskom zobozdravnika pri otrocih

Strah pred zobozdravnikom je pogost tako pri otrocih kot pri odraslih. Vendar pa se zdi, da je strah pri otrocih še večji kot pri njihovih starših ali odraslih. Otroci se pogosto bojijo neznanega, zato je pomembno, da se nanje pripravimo in jim pomagamo premagati ta strah.

Priporočljivo je, da se nekaj dni pred obiskom zobozdravnika začnemo pogovarjati z otrokom o samem pregledu. Pomembno je, da govorimo o tem v pozitivnih izkušnjah in poudarjamo, kako koristno bo obiskati zobozdravnika. Poleg tega lahko otroku pokažemo risanke ali preberemo pravljice o obisku pri zobozdravniku, da mu pričaramo pozitiven odnos do tega dogodka.

Razvoj otroških zob v različnih starostnih obdobjih

Okrog 6. meseca dojenček dobi prvi mlečni zobek. Starost se od otroka do otroka seveda razlikuje, saj se razvoj zob začne že med samo nosečnostjo.

Prvi stalni zob pri otroku lahko pričakujemo okrog 6. leta starosti, zadnji stalni zob, modrostni, pa izraste - če sploh - šele okrog 20. leta starosti.

Slovenia vs. Švedska: primerjava zobozdravstvene oskrbe in porabe sladkarij

Na Švedskem priporočajo, da otroci sladkarije uživajo samo enkrat na teden, v omejenih količinah, saj raziskave kažejo, da je z manjšo izpostavljenostjo sladkarijam, zdravje zob veliko boljše. Švedski sistem je zaznamovan z bolj strogimi predpisi kar se tiče otroških pregledov. Posameznike spodbujajo, da redno obiskujejo zobozdravnika, in neupoštevanje tega lahko privede do vključitve socialnih služb, razen če obstaja veljaven razlog za izostanek. Ta pristop poudarja pomen preventivnih pregledov in vzgaja občutek odgovornosti za zobno zdravje že od zgodnjega otroštva. Zobozdravniki verjamejo, da ta preventivni pristop prispeva k zmanjšanju strahu pred zobozdravniki med švedskim prebivalstvom. V Sloveniji pa obisk zobozdravnika pogosto dojemajo kot odziv na obstoječ težave ali bolečino. Ta odnos do zobozdravstvene oskrbe lahko povzroči nepotrebno tesnobo in strah. Slovenci se običajno obrnejo na zobozdravnika le, ko nekaj ni v redu, namesto da bi redne preglede sprejeli kot sredstvo za preprečevanje. Strah pred obiski zobozdravnika lahko izhaja iz pomanjkanja razumevanja koristi preventivne oskrbe.