🎧 Vpliv otrok na zvezo, dr. Veronika Podgoršek

Slovenski podcast sceni se je pridružil podcast Minimellows, namenjen bodočim in aktualnim staršem. Gostiteljica Ajda Rotar Urankar bo redno gostila različne strokovnjake, s katerimi bo klepetala o tematikah, povezanih z otroki in zgodnjim starševstvom.

Poslušaj pogovor: Apple Podcasts | Spotify | Google Podcasts 

V prvi epizodi je Ajda poklepetala z dr. Veroniko Podgoršek, priznano družinsko in zakonsko terapevtko. Minimellows podcast sta otvorili s pogovorom o vplivu otrok na zvezo. Odprli sta mnoga vprašanja, o katerih se v družbi premalo govori ali pa jih preprosto ne upamo zastaviti na glas. Na primer, kako različno lahko potekajo priprave na družino, kakšno vlogo nosi oče, in zakaj se odnos med partnerjema po prihodu otročka popolnoma spremeni.

Prvo prelomno obdobje so že priprave na otroka

Velikokrat so spregledana stresna obdobja že pred prihodom otroka. Že takrat lahko prihaja do razhajanj v željah partnerjev ali pa si oba otroka želita, vendar ga ne moreta imeti. To so naporne preizkušnje, ki prinašajo drobna trenja, ta pa lahko pripeljejo v vedno večjo oddaljenost partnerjev. “Kljub temu, da delata na skupni povezovalni tematiki, ju lahko ta močno razdruži,” je povedala dr. Podgoršek.

Prihod otroka obrne vsako zvezo na glavo

Po prihodu otroka nastopi popolnoma nova realnost v zvezi, ne glede na to, kako dolgo sta bila partnerja pred tem skupaj. Tako partnerja vsak zase in kot par gresta v nekaj popolnoma novega. Vse, kar je bilo prej ustaljenega, se spremeni. V njiju se prebudijo nova čustva, občutki, morda tudi nepredalane zadeve iz lastnih otroštev. Narava poskrbi, da se poveča njuna senzitivnost, da lahko bolje zaznavata in razumeta potrebe otroka. Posledično pa se poveča tudi občutljivost v njunem odnosu, kar ga lahko resno ogrozi.

Na žalost poznamo kar nekaj primerov ločitev okoli otrokovega prvega ali drugega leta. Do tega prihaja zaradi potenciranih problemov, drugega ritma in dodatnega stresa, ki ga prinese otrok. Partnerja se na vse to odzivata vsak po svoje; posledično se oba počutita neslišana, nerazumljena, sama in prestrašena. Navsezadnje otrok pride brez navodila in z njim ostaneš sam.

Prvo leto pomembna mama, kaj pa očka?

Po prihodu otroka je izjemno pomembna tudi vloga očeta. Morda je v prvem letu navidezno v ospredju res materinska vloga - v smislu dojenja in hranjenja. Vendar pa nikakor ne gre zapostavljati očeta in sklepati, da ima zato manjše starševske kompetence. Oče vstopa v simbiotičen odnos med mamo in otrokom, dajati mora občutek, da je otrok hoten, zaželen. Z mamico mora sodelovati in poskrbeti, da se dobro počuti tudi ona.

“Je pa res, da ženske pogosto same odrinemo moške, hkrati pa jim zamerimo, da nam ne pomagajo. Tukaj gre za psihično strukturo prestrašene ženske, ki ima občutek lastne manjvrednosti in zato odganja moškega. Ker se počuti ogroženo, bi rada vse naredila, po drugi strani pa tarna, da je za vse sama. Marsikatera je navajena stisniti zobe, na ven kazati lepo sliko, navznoter pa trpeti,” je pojasnila Podgorškova.

Nič ni narobe, če si priznamo, da vsega enostavno ne zmoremo same in prosimo za pomoč.

“Po drugi strani pa imamo tudi moške, ki se izogibajo vpletenosti v očetovsko vlogo,” je razložila. “Tak je recimo moški, ki pride po službi domov, se usede na kavč in reče partnerki, da je delal (in bo zdaj počival). Ženska takrat ostane sama z občutkom zapuščenosti in zavrženosti.” To so odlični zametki za poporodno depresijo, ki jo doživijo mnoge mamice.

Ključ do uspeha solidarnost, podpora in sodelovanje

Pomembno je, da se zavedamo, da ima otrok oba starša, ki nosita enako odgovornost zanj. Kadar ženska sliši svojega partnerja reči “Ti bom pomagal,” bi se ji morala prižgati rdeča lučka za alarm. V zdravem starševskem odnosu namreč ne gre za pomoč očeta materi, temveč za sodelovanje obeh. Ko izgineta solidarnost in podpora, se počasi izgubi partnerski odnos; to pa lahko vodi do stiske, ki povzroči, da gre vsak partner v svojo smer.

Kakšna je idealna razlika v starosti otrok?

Ali je za zvezo bolje, da sta otroka bližje skupaj ali nekaj let narazen? “Pravega recepta ni, se pa moramo zavedati, da se ljubezen z vsakim naslednjim otrokom podvoji in ne prepolovi,” je zagotovila izkušena gostja, ki ima tudi sama štiri otroke. Kakšno leto ali dve je dobro počakati že samo zato, da si žensko telo opomore.

Bolj kot so otroci starostno podobni, več se lahko igrajo. Otroci z večjimi starostnimi razlikami pa so lahko kot edinci. Za konec je Podgorškova opozorila še na past, v katero se pogosto ujamejo starši. “Pri različnih starostih je treba paziti, da starejšega otroka ne krivimo za vsako stvar in mu ne dajemo preveč odgovornosti, ki je niti ne more sprejeti. Ko tudi mlajšemu postavimo meje, se starejši zave izredno pomembnega dejstva - da je ljubezen mamice do njega in do bratca ali sestrice enakovredna.”

Otroci tako ali drugače na svoj način transformirajo partnersko zvezo

Otroci v naših življenjih torej odprejo čudovito novo poglavje. Partnersko zvezo preoblikujejo v družino in aktivno sodelujejo pri grajenju materinske in očetovske vloge. Lahko se tolažimo, da so dojenčki naporni, a tudi kasnejša obdobja niso povsem enostavna. So pač različna in s seboj prinašajo drugačne izzive.

Pomembno je, da starši kljub mnogim težkim situacijam čez vsa obdobja skušamo ostati čim bolj povezani, veliko komunicirati in si (o)stati ob strani.

Poslušaj pogovor: Apple Podcasts | Spotify | Google Podcasts 

Komentiraj