🎧 Gibalni razvoj dojenčkov, Pedosana

V drugem podcastu se je Ajdi pridružila Janja iz Pedosane, centra gibalnega razvoja dojenčkov in otrok. Klepetali sta o zgodnjem gibalnem razvoju dojenčkov in načinih, kako lahko starši otroke skozi igro spodbujamo v pravo smer. Na koncu sta našteli tudi nekaj najpogostejših napak, ki jih starši nevede počnemo in lahko škodijo razvoju otroka.

Poslušaj tudi na: Apple Podcasts | Spotify | Google Podcasts 

Gibalni razvoj otroka se zgodi sam, če ima dojenček dovolj priložnosti

Že takoj na začetku je Janja poudarila, da se gibalni razvoj otroka zgodi sam od sebe, če ima dojenček le dovolj priložnosti za to. Današnja težava, ki jo vse pogosteje opažajo v njihovem centru, je v tem, da so dojenčki premalo na tleh in preveč v naročju, vozičku ali počivalniku. To pomeni, da imajo premalo priložnosti za premikanje, spoznavanje svojega telesa, postopno učenje koordinacije rok in nog. Zaradi tega lahko pride kmalu po rojstvu do odstopanj v razvoju.

V Pedosani tako na prijazen in sproščen način učijo starše, kako dojenčku omogočiti pravo pot v gibalni razvoj. Pri tem sledijo dojenčkovemu naravnemu razvoju in jih nežno usmerjajo, da lažje in pravilneje usvojijo določen položaj. Dojenček namreč za posamezen premik ali položaj v povprečju potrebuje do 4.000 ponovitev, preden ga usvoji. Če mu pokažeš, mu je tako lažje in pride hitreje do cilja.

Pedosanin program niso vaje, ampak neke vrste igra za otroka

V Pedosani želijo starše naučiti, da lahko svoje dojenčke v pravilen razvoj vodijo preko igre, ne s treningom in kakšnimi hudimi vajami. Zraven jim lahko tudi prepevajo. Pomembno je, da starši niso obremenjeni in prestrašeni, ampak razvoj spodbujajo mimogrede - med previjanjem, oblačenjem, hranjenjem … In da razumejo, zakaj je nekaj dobro, ne da se učijo prijemov na pamet. Je pa dejstvo, da bi se razvoj ob svojem času zgodil tudi sam od sebe, če bi jih pustili samo na tleh. “Saj veste, vsak otrok slej ko prej shodi, je pa zelo pomembno, kakšne temelje otroku postavimo za to”, je povedala Janja.

Najbolj pogosta težava v zelo zgodnjem obdobju je ekstenzijski vzorec

Janja je pojasnila, da zadnje čase pri dojenčkih v zelo zgodnjem obdobju opažajo ekstenzijski vzorec in kot posledico šibek mišični tonus na trebušni strani. To po domače pomeni, da ima dojenček bolj spodbujeno hrbtno stran (mišice v vratnem in ramenskem delu), posledica pa je zategovanje glave in rok nazaj. Zaradi tega se težje in slabše razvijajo mišice na trebušni strani, kar lahko na dolgi rok slabše vpliva na sedenje, držo, hojo. Če se v zgodnjem obdobju tega ne odpravi, so lahko posledice vidne tudi kasneje. Prav zaradi tega je že takoj na začetku izjemnega pomena pravilen handling, ki se ga lahko z malo vaje nauči vsak starš.

Zakaj dojenčki na začetku ne marajo pasti kravic?

Prve tri mesece se dojenček uči kontroliranja glave v prostoru, šele nato se začne učiti uporabljati roke in si z njimi pomagati. Pasenje kravic zato pride na vrsto šele po 3. mesecu, pred tem pa je dojenčkom ta položaj nov in naporen, ker ga še ne obvladajo. Kljub temu je pomembno, da jih starši že v prvem trimesečju odlagajo tudi na trebušček, čeprav samo nekajkrat na dan za nekaj minut. Postopoma se bo ta čas podaljševal, saj bo dojenček položaja vedno bolj vajen.

Če dojenček ne želi biti na trebuhu, si lahko starši pomagajo na tri načine:

1. da si ga odložijo na trebušček preko svojih stegen,
2. da si ga položijo na svoje prsi,
3. da mu pod prsni koš podložijo svitek tetra pleničk, tako da sta obe roki položeni čez.

Dobro pasenje kravic pomeni, da se otrok z rokami odrine od podlage.

V kolikšni meri se otroci razlikujejo v gibalnem razvoju in od česa je to odvisno?

V prvi vrsti je razvoj otroka odvisen od genetske zasnove, nato od okolja, v katerem otrok živi. Otrok, ki preživi veliko časa v počivalniku ali v vozičku, nima toliko priložnosti za gibanje kot otrok, ki se lahko prosto giba na tleh.

Zakaj je dobro, da so dojenčki čim več na tleh?

Večina staršev ima slab občutek ob nasvetu, da je treba dati otroka čim prej na tla. A tukaj je slaba vest popolnoma odveč, saj se prav na tleh gibalni razvoj zgodi prej in bolj pravilno. Postelja je kot podlaga za učenje veliko manj primerna, ker se od nje otrok težje odrine, po drugi strani pa se tudi pri prvih poskusih kontrole glave ne nauči, da ob padcu to boli. Na tleh mu je zelo hitro jasno, da je glavo treba spustiti nežno, ker bo sicer “bum”.

Ali je otrokom s starejšim bratcem ali sestrico lažje napredovati?

Napredovati jim je lažje predvsem zato, ker sta mama in oče že drugič starša. Ker jim dajeta veliko več priložnosti za gibanje, nista več tako prestrašena, imata več izkušenj in manj komplicirata. Drugorojenci se zaradi naštetih razlogov velikokrat še bolje gibalno razvijajo kot prvorojenci.

Kdaj dati otroka v sedež?

Še eno zanimivo vprašanje mnogih mladih staršev je, kdaj lahko otroka posadijo v sedež. Pri tem mejniku se je zelo nehvaležno opredeljevati glede na starost oz. število mesecev. Otroka je treba opazovati in videti, kdaj je pravi čas za nove premike. Najbolj idealen čas za stolček je takrat, ko se otrok (na tleh) prvič usede sam. A to je lahko tudi šele pri 9. mesecu. Problem tako nastopi okoli 6. meseca, ko začnemo uvajati gosto hrano in bi ga radi dali v sedež. Tukaj naj se staršem ne mudi, otrok lahko na začetku jé tudi v njihovem naročju.

Preden otroka damo v sedež, moramo počakati vsaj toliko, da:

• se je na trebuhu sposoben odriniti od podlage z iztegnjenimi rokami in odprtimi dlanmi,
• se vrti po trebuhu za 360 stopinj (pivotira),
• je hkrati že sposoben potegniti kolena pod sebe in se postaviti na vse štiri.

Kdaj dojenček shodi in kako mu lahko pri tem pomagamo?

Dojenček bo shodil, ko bo to zmogel. Starši mu bodo najbolj pomagali tako, da ga pri tem ne prehitevajo, vodijo za roke ali postavljajo na nogice. Shodil bo, ko bo sam razvil dovolj dobro stabilizacijo, koordinacijo v prostoru, ravnotežje in prestreznostno reakcijo (da se zna uloviti, ko pade). Če ga vodijo za rokice, mu samo podaljšajo čas do tja oz. mu odvzamejo pomembne izkušnje, ki jih potrebuje, da suvereno shodi.

Kdaj je primerno dojenčka dati na poganjalčka?

Tudi pri poganjalčkih je pomembno, da ne prehitevamo otrokovega razvoja in najprej počakamo na suvereno hojo. Tricikli so seveda bolj stabilni, za njihovo upravljanje otrok ne potrebuje neke posebne spretnosti. Prvi pogoj je, da otrok s celimi stopali doseže podlago - ko sedi, morajo biti na tleh tudi pete.

Drugi pogoj je, da otrok razume besedo STOP. Poganjalček je navsezadnje prevozno sredstvo in zato je treba v prvi vrsti misliti tudi na varnost. Pa še to - s poganjalčkom obvezno pride tudi čelada, na to je treba otroka navaditi že od začetka.

Najpogostejše napake staršev, ki lahko škodujejo razvoju otroka

Za konec je Janja naštela še nekaj najpogostejših napak, ki jih počnejo starši v dobri veri, v resnici pa lahko škodujejo razvoju otroka. Med najpogostejše sodijo:

• uporaba hojice, ker v njej otrok ne razvija stabilizacije in koordinacije, ampak se zgolj odriva s prsti od podlage,
• pretirana uporaba stajice ali drugih pripomočkov, ki ga omejujejo pri gibanju (npr. počivalnika),
• prehitevanje dojenčkovega razvoja na način, da ga postavimo v določen položaj, do katerega ne zna priti sam,
• prezgodnje posedanje - postavljanje v sedeč položaj in vztrajanje v tem položaju dlje časa,
• vodenje za roke in učenje hoje.

Vsakršno pretiravanje z uporabo pripomočkov lahko torej škodi.

Za najbolj optimalni razvoj je recept v resnici preprost: uporaba zdrave kmečke pameti in veliko gibanja na tleh. Starši in dojenčki, počasi, a vztrajno!

 

Poslušaj tudi na: Apple Podcasts | Spotify | Google Podcasts