Simona Korenčan: poškodbe, bolezni in prva pomoč pri otroku

Otroci so s svojo izredno radovednostjo neustrašni. Padci, buške in kraste so neizogiben del odraščanja, a pomembno je, da znamo v nezgodi pravilno reagirati in tako preprečimo hujše poškodbe. V tokratnem pogovoru je z nami Simona Korenčan - mama, zdravnica in aktivistka, soustvarja pa tudi pri projektu Naj srček bije, kjer izvaja spletni tečaj prve pomoči in temeljnega postopka oživljanja dojenčkov in otrok. Delala je na Pediatrični kliniki, na Oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, ter postala ena najbolj aktivnih in cenjenih izvajalk usposabljanj v vrtcih in šolah.

Poslušaj tudi na: Apple Podcasts | Spotify | Google Podcasts 

 

Kako pravilno reagiramo, ko se otroku kaj zatakne v grlu, kot na primer hrana ali igrača?

Otroci zelo radi dajejo stvari v usta, saj tako raziskujejo. Nemalokrat se zgodi, da se jim zatakne in začnejo kašljati. Kašelj pogosto zadostuje in je učinkovit dokler je otrok na primer zmožen ob kašljanju tudi nam odgovoriti s celim stavkom, da ima normalno polt in ne plapola z ustnicami - v takih primerih lahko kašljanje še spodbujamo tako, da mu dokaj močno z dlanjo petkrat udarimo med lopaticami. Včasih pa kašljanje ne zadostuje in pride pri otroku do dihalne stiske – takrat uporabimo t.i. Heimlichov prijem. Za Heimlichov prijem se postavimo za otrokov hrbet. Z eno roko naredimo pest, z drugo roko to pest zaobjamemo in otroka objamemo okrog trebuha tako, da damo roki na žličko (mesto, kjer se stikata rebrna loka), in močno pritisnemo navznoter in navzgor – tako da tujek odleti iz ust.

heimlich prijem

V primeru, da Heimlichov prijem ne deluje in tujek še naprej duši otroka, bo otrok izgubil zavest in takrat je potrebna pomoč z oživljanjem. Oživljanje začnemo s petimi začetnimi vpihi, saj lahko tako premaknemo tujek nekoliko nižje v eno od pljučnih kril in omogočimo, da otrok zadiha z drugim pljučnim krilom. Nato izvajamo izmenjujoče masiranje in umetno dihanje v razmerju 30:2. Pomembno je vedeti, da se Heimlichovega prijema ne izvaja pri dojenčkih – njim namreč v primeru dušitve pomagamo s stiskom prsnega koša. 

Otroke pri igri in nerodah spremljajo številni padci. Kako oceniti, ali je potrebno poiskati zdravniško pomoč?

Otroci po padcih ali nesrečah pogosto še močneje jokajo zaradi vznemirjenja in ker jih je strah, zato je včasih težko oceniti bolečino in resnost poškodbe. Najbolj pomembno je, da otroka po nezgodi pomirimo, saj lahko potem tudi lažje ocenimo, ali potrebuje zdravniško pomoč.

Posebej previdni pa moramo biti pri poškodbah glave, saj se lahko določene posledice pojavijo šele po osem in štiridesetih urah. Po močnem padcu je normalno, da otrok zajoka in znak, da ni hujših poškodb, je na primer to, da je odziven. Dobro je v naslednjih dneh po padcu opazovati, ali je pretirano utrujen, mu na primer iz ušes ali nosa teče kri, ima glavobol ali je zmeden – to so nekateri znaki, da je potrebno poiskati zdravniško pomoč.

Kdaj starši najpogosteje pretiravamo in prehitro pripeljemo otroka k zdravniku?

Starši smo včasih nepotrpežljivi in pozabimo, da otroci, tako kot odrasli, potrebujejo čas za okrevanje in počitek. Dobro je tudi vedeti, da je otrokovo počutje boljši kazalec resnosti bolezni kot na primer toplomer – saj je vročina ne nazadnje tudi obrambni mehanizem in jo zbijamo takrat, ko se otrok slabo počuti in sicer ni potrebe. Izjema je pri otrocih, ki so imeli vročinske krče že v preteklosti, saj je pri njih dobro ukrepati že ko toplomer pokaže 38°C in sicer tako, da otroku damo mlačne obkladke na predele velikih žil, t.j. na zatilje, dimlje in pazduhe. Za okrevanje je zelo pomembno tudi, da otrok veliko pije.

Pa obratno - ali je kakšen tipičen primer, ko starši poškodbo ali bolezen podcenjujemo in se še prepozno obrnemo na zdravniško pomoč?

Morda največkrat pride do tega prav pri poškodbah glave, saj so te kot prej omenjeno pogosto prikrite in je treba stanje spremljati še par dni po poškodbi.

V vrtcu se otroci kdaj grizejo – kdaj je ugriz lahko nevaren?

Če pride pri ugrizu do krvi, je to načeloma umazana rana, saj je v ustih ogromno bakterij. V tem primeru je treba rano sprati z vodo in z milom. Načeloma po ugrizu ni potrebno obiskati zdravnika, a če sumimo, da bi bil otrok lahko okužen s hepaptitisom B ali hepatitisom C, je potrebno izi k zdravniku, tako kot pri živalskih ugrizih.

Še ena zelo pogosta nezgoda pri otrocih je izbitje mlečnega zoba – kaj naredimo v takem primeru?

Poškodbe zob so res pogoste in predstavljajo pri otrocih približno 10% vseh poškodb. Ob takšnih poškodbah je pomembno, da otroka pomirimo in mu rano speremo z veliko tekoče vode, nato na mesto vstavimo gazo, da ustavimo krvavljenje. Pri mlečnih zobeh ni priporočljivo zoba vstavljati nazaj, saj lahko s tem poškodujemo delčke stalnega zoba, ki je še pod dlesnijo. Pri stalnih zobeh pa lahko zob ali odlomljen delček zoba shranimo v kozarčku s slino dokler ne obiščemo zobozdravnika, saj ima slina primeren pH za zobe.

Še več o prvi pomoči in oživljanju otrok si lahko preberete na spletni strani najsrcekbije.si in na Simoninem Instagram profilu dr. mami

Poslušaj tudi na: Apple Podcasts | Spotify | Google Podcasts 

 

spomin

Za priložnosti, ko vašemu otroku odgovarja nekoliko mirnejša zabava, pa imamo pri Minimellows leseno igro Spomin, ki ob igri poskrbi za trening možgančkov in je odlična za spodbujanje otrokovega razvoja kognitivnih sposobnosti.

kupi Spomin