🎧 Barbi Završnik o družinskem življenju

V današnji epizodi podcasta Minimellows ponovno gostimo Barbi Završnik, s katero tokrat klepetamo o njenem vsakdanu. Na njenem osebnem Instagram profilu lahko spremljamo navihane prigode njene ljubke, skoraj dvoletne hčerkice Pike in partnerja Matica. Na svojem strokovnem profilu Pikarije pa nam Barbi odstira tančice skrivnosti vzgoje, razvoja in sodelovanja z otrokom. 

Je tudi ustanoviteljica spletnega programa Pikarije, več kot 400 minut obsežnega tečaja o razvoju otroka v prvem letu življenja. 

Poslušaj tudi na: Apple Podcasts | Spotify | Google Podcasts 

V eni izmed prejšnjih epizod smo z Barbi govorili o karakterju otroka, danes pa poglejmo, kako se sama spopada z materinstvom, vodenjem svojega podjetja in usklajevanjem družinskega življenja.

Ali se ti je spremenilo življenje in odnos s prijatelji, ko si dobila otroka? 

Ja, se je kar znatno spremenilo. Nenamenoma se je spremenila količina prijateljev. S tistimi tesnimi smo se še bolj povezali, z nekaterimi pa smo malce izgubili stik. Poleg mene je kar nekaj tesnih prijateljic v tem obdobju dobilo otročke, tako da se več pogovarjamo tudi o teh temah, si med seboj pomagamo in klepetamo.

Si dober primer pojavnosti mamice na Instagramu. Najbrž pa tudi ti kdaj dobiš kakšen negativen komentar. Kako se soočaš z njimi?

Zlonamernih komentarjev se nikoli ne navadiš. Zmeraj se me enako dotaknejo in me še vedno prizadanejo. Poskušam pa vedno bolj razumeti, od kod prihajajo. Običajno pridejo od ljudi oz. drugih mamic, ki so negotove v svoj stil vzgoje ali svoj način življenja. Ti komentarji dejansko ne povedo veliko o meni, ampak več o njih. 

Nazadnje recimo sem dobila pripombo, da otroka vzgajam kot psa. Sama dobro vem, da svoje Pike ne vzgajam kot psa, ampak sva vzpostavili zelo dober odnos, kjer med seboj krasno sodelujeva. Mogoče je nekomu to težko gledati ali je v stiski, ker ne zna na tak način sodelovati s svojim otrokom kot jaz. Takih komentarjev poskusim ne vzeti osebno. 

Kako si z Maticem porazdelita delo doma?

Zadnji mesec ali dva nam gre zelo dobro, ker je Matic na bolniški. :) Zdaj super sodelujeva, ker on ni utrujen, jaz pa imam še pomoč moje sestre, ki sem jo zaposlila. Skušava najti neko ravnotežje, kar pomeni, da se po eni strani oba trudiva za skupno dobro, hkrati pa si dovoliva biti lena, če sva utrujena. Sicer pa sva skupaj že deset let in že od začetka so naloge v gospodinjstvu lepo porazdeljene. Matic recimo nikoli ne lika, no v resnici pa se tudi sama likalnika v zadnjem času bolj redko dotaknem, haha. :)

Kaj ti kot staršu predstavlja največji izziv in kaj navečje veselje?

Veliko je izzivov in seveda tudi jaz kdaj zafrknem. Recimo ko Pika ob 7h zvečer vrže krožnik z mize. Takrat tudi jaz zgubim živce, ampak se ji kasneje opravičim. Ne stremim k perfekcionizmu. 

Največji izziv je zagotovo ostati skladna sama s sabo. Vsaka mama stremi k temu, da da otroku 120 % sebe, ampak pomembno je, da daš nekaj tudi nazaj sebi. Ne bom pozabila reka profesorice s faksa: Biti srečen pomeni biti skladen sam s sabo.” Ko enkrat dosežeš skladnost svojih odzivov na vsakdanje situacije, je to res občutek sreče. Tukaj se včasih izgubim, ker pozabim nase in dam otroku več sebe, kot bi bilo pametno. Morala bi si večkrat vzeti čas zase, na to hitro pozabim.

Največje veselje pa je spremljati ves proces odraščanja in opazovati, kako te otrok iz dneva v dan preseneča. Pika je zdaj stara slabi dve leti in zadnje mesece je postalo res zanimivo. Zdaj jo dejansko razumem, lepo komunicirava, postali sva pravi bestički. :)

Potem še ni v fazi terrible two?

Oh, seveda ima tudi svoje muhe. Ravno danes se je želela peljati s poganjalčkom po klancu navzdol v snegu brez čelade. Jaz pa ji nisem dovolila - brez kompromisov. V takem primeru se razjezi, ampak ne popustim. Morda mi je lažje, ker malo bolj razumem odzive in izbruhe ter jih ne jemljem osebno. Znam jih predihati, malo počakam, nato ji ponudim alternativo, ona jo vsa vesela sprejme in greva naprej. 

Sta si vzela z Maticem kljub otroku tudi čas zase in jo kdaj dala v varstvo?

V varstvo sva jo v zadnjih tednih dala trikrat, pa še to, ko je sama izrazila željo. Tako da je trikrat prespala pri babici in to brez problema. Sicer pa je tako, da čas za naju nastopi takrat, ko Pika popoldne zaspi. Nisva pa v tem času hodila na zmenke, razen res zelo na začetku, ko je bila stara 2 ali 3 mesece. So naju pa opozorili, da bi se znala oddaljiti, zato sva si namensko posvečala več pozornosti. 

Kaj bi sporočila vsem staršem, ki te poslušajo? Imaš morda kakšen nasvet, za katerega si želiš, da bi ga sama že prej slišala?

Najpomembnejše, kar šteje pri vzgoji otrok in družini na splošno, je to, da se ti kot starš počutiš dobro. Vedno bodi sam sebi prioriteta. Otrok namreč potrebuje starša, ki je v dobrem psihofizičnem stanju, ne razvaline. Zato je prav, da si dovoliš vzeti čas zase. Starševstvo ti ogromno da, ampak ti tudi nekaj vzame. In ta del moraš nekako dobiti nazaj, si spet napolniti baterije. Takrat boš užival v starševstvu, v odnosu z otrokom in celo družino. 

Pa še to - ne iskati bližnjic pri otroku. Če naletiš na težavo in se ta težava dogaja pri večini populacije, potem obstaja velika verjetnost, da gre za normo. Nima se smisla recimo obremenjevati s tem, zakaj tvoj otrok še ne prespi noči, zakaj je trmast in podobno. To je normalno. Delaj raje preventivno za svojo psiho. 

Poslušaj tudi na: Apple Podcasts | Spotify | Google Podcasts 

 

Če tudi vaš malček kmalu praznuje rojstni dan, imamo pri Minimellows kar nekaj idej za darilca. Novost pa je unikatna rojstnodnevna čestitka, ki bo dala piko i kateremu koli Minimellows izdelku, lahko pa jo pošljete tudi samostojno. Je ročno ilustrirana, odtisnjena na visokokvaliteten papir, na hrbtni strani pa ima ročno odtisnjen suhi žig. Na vašo željo vanjo dopišemo vaše sporočilo in jo tudi odpošljemo na končni naslov slavljenca.

Pošlji čestitko Minimellows

Komentiraj